STRUKTURA KOŽE

Kot sem že omenila v prejšnji objavi, je naša koža sestavljena iz 3 glavnih plasti (od notranje proti zunanji):

- PODKOŽJE (hipodermis)

- USNJICA (dermis)

- POVRHNJICA (epidermis)

1) PODKOŽJE

* pomembno prispeva k videzu kože, saj se tukaj nahajajo skupki maščob (adipociti), ki pregrajujejo vezivno tkivo - JE PREPREDENO S:

--> KRVNIMI IN LIMFNIMI ŽILAMI, ŽIVCI, DELI LASNIH MEŠIČKOV IN MALIH ZNOJNIC TER KOŽNIMI MIŠICAMI

* služi kot:

- termoizolator - maščevje kot termoizolator, globoki žilni splet kot hladilnik telesa

- skladišči energijo in lipofilne vitamine (A, D, E, K)

- ščiti notranje organe pred zunanjimi vplivi/poškodbami

- pritrjuje kožo na spodaj ležeča mišična tkiva (pritrjeni so s kožnimi vezmi ali ligamenti) in tako omogoča premikanje kože

- telesu daje obliko - s spolom in spolnimi hormoni povezano kopičenje vrhnjega sloja podkožnega maščevja daje telesu obliko za spol značilno obliko

- deluje kot endokrini organ

* na debelino in porazdelitev podkožja vplivajo starost, spol in življenjski slog

* predstavlja glavnino telesne maščobe - skupki maščobnega tkiva se nahajajo med vezivnimi pregradami - je specializirana oblika vezivnega tkiva in medceličnine med njimi -

- naloga je sprejemanje viška maščobnih kislin iz krvi in proizvodnja ter skladiščenje maščob in njihovo sproščanje v krvni obtok, kadar telo potrebuje te maščobe

2) USNJICA

* leži pod povrhnjico in predstavlja 2 - 3 mm debelo plast kože

* sestavljena je iz gostega vezivnega tkiva in v njej se nahajajo žile, živci, mišice, prisotni so različni obrambni sistemi ter kožni dodatki (znojnice, lojnice, lasni mešički, nohti)

* daje koži čvrstost, prožnost, napetost

* delimo jo v 3 plasti:

--> VRHNJA ALI BRADAVIČASTA PLAST / STRATUM PAPILLARE

--> SREDNJA PLAST / STRATUM SUBPAPILLARE

--> GLOBOKI DEL ALI MREŽASTA PLAST / STRATUM RETICULARE

* KAJ JE VEZIVNO TKIVO?

- sestavljen je iz vezivnih celic in vezivne medceličnine (je iz osnovne snovi, medcelične tekočine in vezivnih vlaken)

a) VEZIVNE CELICE: so celice zvezdaste oblike, zadolžene za proizvodnjo nitastih beljakovin kolagena, elastina in drugih sestavljenih beljakovin - mukopolisaharidi

b) VEZIVNA MEDCELIČNINA: sestavljena je iz:

prozorne, želatinaste beljakovinske mase, ki je iz mukopolisharidov - je tudi osnovna snov, veže veliko vode in daje vezivnemu tkivu napetost / tkivne tekočine, ki zagotavlja transport snovi po medceličnem prostoru - tukaj živijo vezivne in druge celice usnjice - po njej vezivne celice izmenjujejo snovi s krvjo in limfo in vanjo izločajo svoje produkte, kolagen in elastin, iz katerih se oblikujejo kolagenska in elastična vezivna vlakna / kolagenska vlakna, ki dajejo vezivnemu tkivu čvrstost, trdnost, odpornost / elastična vlakna, ki dajejo vezivnemu tkivu prožnost

VRSTE VEZIVNEGA TKIVA:

- rahlo vezivno tkivo: veliko medcelične tekočine in osnovne snovi ter malo vezivnih vlaken

- gosto vezivno tkivo: vsebuje manj medcelične tekočine in osnovne snovi in veliko vezivnih vlaken

--> če prevladujejo kolagenska vlakna, je to gosto kolagensko vezivno tkivo

--> če prevladujejo elastična vlakna, je to gosto elastično vezivno tkivo

Kolagen, ki je najbolj zastopan protein našega telesa in tudi usnjice, predstavlja pribl. 70% njene suhe mase. Kolagenska vlakna so zlasti sestavljena iz kolagena tipov I, III, V, ki dajejo koži ustrezno natezno moč. Njihova glavna lastnost je velika natezna trdnost. Je družina proteinov z značilno strukturo trojne vijačnice, ki se močno razlikuje v tipu verig.

Skupaj s keratinom vplivajo na čvrstost in elastičnost kože.

Kolagen tip I je najbolj pomemben pri staranju kože. Kolagen tipa III prispeva h gibljivosti kože (najdemo ga pod povrhnjico). Kolagen tipa V je enakomerno porazdeljen po usnjici.

Elastična vlakna tvorijo trodimenzionalno mrežo s hialuronsko kislino in kolagenskimi vlakni. Sestavljena so iz elastičnih mikrofibril iz različnih glikoproteinov in tvorijo ovoj okoli elastinskih vlaken. Elastinska vlakna so različno diferencirana - bolj zrela so globlje v retikularni plasti.

3) POVRHNJICA

- debela je od 0,1 - 1 mm

- najtanjša na očesnih vekah (zato poudarjam, da kadar si iz oči čistimo makeup, ne "vlečemo" kože) in najdebelejša na podplatih in dlaneh

- na površini je prekrita z zaščitnim mastnim kislim plaščem

- s svojo teksturo, navlaženostjo ter barvo odločilno vpliva na zunanji videz kože

- zdrava koža in privlačen videz sta povezana s strukturo in delovanjem povrhnjice, kar se tudi odraža v številnih kozmetičnih izdelkih, namenjenih izboljšanju stanja povrhnjice in videza kože

- ker je brez žil in veziva, dobiva vse potrebne snovi z usnjice z difuzijo preko bazalne membrane

- ščiti globlje dele kože n notranjost telesa pred škodljivimi fizikalnimi, kemijskimi, biološkimi vplivi iz zunanjega okolja

- poznamo 6 različnih plasti vrhnjice (od zgornje proti spodnji):

* roževinasta plast ali stratum corneum

* svetla plast ali stratum lucidum

* zrnata plast ali stratum granulosum

* trnasta plast ali stratum spinosum

* zarodna plast ali stratum basale

* posebna plast je osnovna ali bazalna membrana, ki loči povrhnjico in usnjico

- sestavlja jo večplasten epitelij in glavni gradniki so keratinociti

Kot vsako epitelijsko tkivo je tudi vrhnjica sestavljena iz 2 delov: EPITELJISKIH CELIC VRHNJICE / EPITELIJSKE MEDCELIČNINE (produkt epitelijskih celic)

- Epiteljiske celice vrhnjice:

* so različne v različnih plasteh vrhnjice

* razmnožujejo se v najgloblji, zarodni plasti, ki se nato v višjih plasteh vrhnjice spreminjajo, zorijo in se pripravljajo za opravljanje specifičnih zaščitnih nalog vrhnjice -->

poznamo žive, nezrele celice vrhnjice: poteka proces poroženevanja / zorenja vrhnjice - KERATINOCITI (gr. keras: roževina, gr. kytos: celica)

in

odmrle, poroženele in zrele celice vrhnjice: so v vrhnji, roževinasti plasti vrhnjice - poroženele ali roževinaste celice vrhnjice, ki opravljajo zaščitne naloge vrhnjice - KORNEOCITI (lat. corneus: roževinast, gr. kytos: celica)

--> NA POVRŠINI VRHNJICE SE ROŽEVINASTE CELICE VRHNJICE POSUŠIJO V ROŽEVINASTE LUSKE IN NEOPAZNO ODPADAJO

- Epitelijska medceličnina:

* obdaja celice in omogoča dostop potrebnih snovi do njih ter jih zleplja

* v globljih plasteh je med živimi celicami vrhnjice nezrela, vodena, želatinasta, v vrhnji, roževinasti plasti vrhnjice pa je med odmrlimi celicami vrhnjice zrela, gosta, mastna, neprepustna medceličnina - na površini se posuši in odpade!

a) ZARODNA / BAZALNA PLAST:

- najgloblja plast celic vrhnjice

- iz izvornih celic vrhnjice nastajajo keratinociti - proizvajajo roževino ali keratin --> keratin je čvrsta in oporna beljakovina nitaste oblike / so najštevilčnejše celice vrhnjice / podvrženi so procesu stalnega zorenja - diferenciacija - med diferenciacijo potujejo od zarodne plasti do površine kože, pri tem pa se morfološko spreminjajo in dajejo značilno podobo vsaki posamezni plasti vrhnjice - odmirajo v roženi plasti v korneocite - temu procesu rečemo keratinizacija, ki se konča z luščenjem posameznih celic (deskvamacija) - pri zdravi koži je deskvamacija neopazna in traja od 26 - 42 dni, da se odluščene celice rožene plasti nadomestijo z novimi celicami, ki pripotujejo iz bazalne plasti

- tukaj najdemo še:

* LANGERHANSOVE CELICE (sodelujejo pri imunskemu odzivu telesa), MELANOCITE (vsebujejo organele, melanosome, ki proizvajajo melanin), MERKLOVE CELICE (imajo vlogo receptorjev za dotik in jih najdemo na koncih živčnih končičev)

b) TRNASTA PLAST:

- leži nad zarodno plastjo

- tukaj poteka poroženevanje ali keratinizacija (proizvodnja keratina) - zorenje vrhnjice --> celice proizvajajo keratin, ki tvori tog citoskelet --> te celice so povezane z beljakovinskimi strukturami (vodena, želatinasta medceličnina ali citoplazma) -->

--> DEZMOSOMI

- v citoplazmi so številni keratinski filamenti, pritrjeni na dezmosome

- tukaj ni več celične delitve

- jedra celic so presnovno zelo aktivne

- dezmosomi na zunanji strani celične membrane med sabo povezujejo sosednje celice, znotraj celični del pa je povezan s keratinskimi vlakni in služi kot sidrišče znotrajceličnega ogrodja - te povezave tvorijo močno mrežo, ki je BISTVENA ZA MEHANSKO ODPORNOST IN CELOVITOST ZGRADBE POVRHNJICE, poleg tega pa vzdržujejo dovolj veliko razdaljo med celicami, da lahko do njih po medceličnini prihajajo k celicam potrebne snovi

- medceličnino sestavljajo beljakovine, ki imajo v svoji molekuli poleg beljakovinskega še polisahardini del: MUKOPOLISAHARIDI (proizvajajo jih keratinociti) --> so tudi vezalci vode, naravne vlažilce tkiv kože in njihova prisotnost v tkivih kože daje napetost

c) ZRNATA PLAST:

- sestavljajo jo 2 - 3 sloji zrnatih keratinocitov in vodena, želatinasta medceličnina

- tukaj se poroženevanje vrhnjice nadaljuje in konča

- vsebujejo keratohialna zrnca in so povezana z zlepljanjem keratinskih vlaken v gosto in neprepustno keratinsko maso

- na površini zrnatih celic so v globljih plasteh zrnatega sloja še vedno roževinasta telesca -->

so telesca prilepljena na zunanjo površino trnastih in zrnatih celic --> v vrhnjem sloju zrnatih celic pričnejo razpadati in sproščati svoje sestavine - spreminjajo keratinocite in medceličnino med njimi --> v zrnate celice se sprostijo snovi, ki raztopijo jedro in sestavine celice --> keratinocit se spremeni v odmrlo, poroženelo celico --> keratinska vlakna, zlepljena v trdno, neprepustno mrežo so povsem napolnila notranjost roževinaste celice in s tem je proces poroženevanja končan - SO ZRELE CELICE VRHNJICE --> vodena medceličnina se pretvarja v gosto, mastno, lepljivo medceličnino

PREGRADA ALI BARIERA:

- je meja med živim, poroženevajočim in odmrlim, poroženelim delom vrhnjice

- tvori jo tanka, gosta in mastna plast sestavljenih beljakovin, ki ima poleg tega še lipide

- ima zaščitni pomen in njen glavni pomen je neprepustnost za vodo

- njen lipidno - hidrofobni del je neprepusten za vodo in v vodi topne, telesu potrebne snovi, ki ne morejo uhajati iz globljih delov vrhnjice in kože in iz globljih tkiv telesa v okolico

- njen beljakovinski - hidrofilni del pregrade pa je neprepusten za maščobe in v njih topne snovi, ki tako ne morejo skozi pregrado v globino kože in v notranjost telesa

- preprečuje izhlapevanje vode iz telesa skozi kožo

- vlažnost v vrhnjici pod pregrado in v globljih delih kože je 70%, vlažnost v vrhnjici nad pregrado pa se proti površini kože postopoma manjša

- izhlapevanje vode iz vrhnjice nad pregrado sicer preprečujeta roževinasta plast vrhnjice in zaščitni mastni kisli plašč, vendar so nad pregrado vplivi zunanjega suhega okolja premočni in vlažnost v vrhnjici nad pregrado se znižuje postopoma proti površini kože

č) SVETLA PLAST:

- med zrnato in roževinasto plastjo je še svetla plast, ki se nahaja na dlaneh in podplatih

- debela, neprožna in trda roževinasta plast vrhnjice na dlaneh in podplatih bi se zaradi stalnih in velikih obremenitev kože lahko odlepila od globljih delov vrhnjice, vendar jo lepljiva in prožna svetla plast trdno poveže z globljimi deli vrhnjice

d) ROŽEVINASTA PLAST:

- je vrhnja, vidna plast vrhnjice

- tukaj poteka zadnja stopnja diferenciacije keratinocitov - sprememba v korneocite

- najbolj enostavno se jo opiše kot opeko in malto, kjer opeko predstavljajo korneociti, obdani z malto oz. medceličnimi lipidi

- je presnovno neaktivna plast kože

- varuje pred izsušitvijo, izgubo vodotopnih snovi iz telesa, vdorom škodljivih snovi v kožo in notranjost telesa, vdorom mikroorganizmov v kožo, škodljivimi učinki UV in toplotnih žarkov

- roževinasta plast ima 2 dela:

* GLOBLJI DEL JE KOMPAKTNA ZGOŠČENA PLAST - je globoki del roževinaste plasti, ki je sestavljen iz sploščenih, odmrlih, zrelih roževinastih celic (korneociti), ki so tesno skupaj in imajo debelo beljakovinsko celično steno, njihovo notranjost pa napolnjujejo v gosto, roževinasto maso zlepljena keratinska vlakna.

Korneociti in medceličnina bistveno pripevajo k zaščitnim sposobnostim vrhnjice

Mukopolisaharidi v njej zaradi vplivov suhega okolja vežejo manj vode in vlažnost tega dela roževinaste plasti vrhnjice zato znaša okoli 10%

Zgoščena plast vrhnjice je podobna z malto - medceličnina zlepljenim opekam - roževinaste celice

* DRUGI DEL JE LUŠČEČA PLAST VRHNJICE - to je najbolj vrhnji del roževinaste plasti vrhnjice. Tukaj se roževinaste celice posušijo v roževinaste luske ali skvame, ker zaradi vplivov suhega okolja izgubijo večino vode.

Na površini kože so zložene tesna ena zraven druge tako, da se njihovi robovi prekrivajo kot strešne opeke, medceličnina pa zaradi vplivov suhega okolja postopoma izgublja vodo in lepljivost ter razpade in luske neopazno odpadajo.

Temu rečemo luščenje ali fiziološka deskvamacija.

Ena zanimivost: v času človekovega življenja naj bi bilo teh lusk za okoli 20kg.

OBNAVLJANJE VRHNJICE (EPIDERMOGENEZA)

- je naravni proces, ki se začne z delitvijo zarodnih celic v zarodni plasti vrhnjice, se nadaljuje s poroženevanjem oz. zorenjem celic in medceličnine vrhnjice v trnasti in zrnati plasti, se zaključi z zrelimi roževinastimi celicami in mastno medceličnino v roževinastimi plasti vrhnjice in konča s posušenimi roževinastimi luskami in propadom medceličnine in z odpadanjem suhih roževinastih lusk s površine kože

- ta proces pri zdravi koži traja od 28 - 60 dni

- kadar je množenje zarodnih in odpadanje roževinastih lusk iz različnih razlogov moteno, se zarodne celice hitreje množijo in roževinaste luske počasneje odpadajo, npr.: otiščanec

- kadar pa je iz bolezenskih razlogov pospešeno razmnoževanje zarodnih celic in hkrati moten proces poroženevanja in s tem odpadanja lusk, roževinasta plast vrhnjice se zelo odebeli, roževinaste luske pa na površini kože ne odpadajo in napravijo debelo luskavo oblogo, npr.: luskavica

e) BAZALNA MEMBRANA

- to povezuje povrhnjico in usnjico tanka, valovita bazalna membrana, ki jo tvori kompleksna mreža proteinov zunajceličnega ogrodja in ju čvrsto povezuje

- valovitost bazalne membrane poveča njeno površino in s tem zagotavlja še bolj čvrsto in tudi bolj prožno zvezo med obema deloma kože

- ta membrana pokriva bradavičaste podaljške usnjice v vrhnjico - papile in tako približa žile usnjice vrhnjici

- ker je vrhnjica brez žil, prihajajo potrebne snovi do celic vrhnjice skozi bazalno membrano iz usnjice

- čimvečja je površina bazalne membrane, tem boljša je preskrba vrhnjice s potrebnimi snovmi

- zaradi škodljivih učinkov iz okolja, načina življenja ali napačne nege kože izravnava osnovno membrano in se s tem njena površina zmanjša in posledice so slabša preskrba vrhnjice s potrebnimi snovmi in kisikom in rahljanje prej trdne in prožne veze med vrhnjico in usnjico